SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 2. maja 2019 (jezik postopka: francoščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Vračilo DDV – Direktiva 2008/9/ES – Člen 20 – Zahteva države članice vračila za dodatne informacije – Informacije, ki jih mora prejemnik zahteve za informacije posredovati v enem mesecu od datuma prejema zahteve – Pravna narava tega roka in posledice njegovega neupoštevanja“
V zadevi C‑133/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo tribunal administratif de Montreuil (upravno sodišče v Montreuilu, Francija) z odločbo z dne 14. februarja 2018, ki je na Sodišče prispela 20. februarja 2018, v postopku
Sea Chefs Cruise Services GmbH
proti
Ministre de l’Action et des Comptes publics,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Prechal, predsednica senata, F. Biltgen, J. Malenovský, C. G. Fernlund (poročevalec), sodniki, in L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: G. Hogan,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Sea Chefs Cruise Services GmbH D. Martin‑Picod, avocate,
– za francosko vlado A. Alidière, E. de Moustier in D. Colas, agenti,
– za špansko vlado S. Jiménez García, agent,
– za Evropsko komisijo N. Gossement in J. Jokubauskaitė, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 17. januarja 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 20(2) Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL 2008, L 44, str. 23).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Sea Chefs Cruise Services GmbH (v nadaljevanju: Sea Chefs), družbo s sedežem v Nemčiji, in ministre de l’Action et des Comptes publics (minister za javno politiko in javne račune, Francija) v zvezi z odločbo slednjega, da se zavrne zahtevek družbe Sea Chefs za vračilo davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je ta družba plačala za leto 2014.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2008/9
3 V uvodni izjavi 2 Direktive 2008/9 je navedeno:
„Pri postopkih, ki so določeni v [Osmi direktivi Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 79)], bi bilo treba spremeniti roke, v katerih je treba obvestiti podjetja o odločitvah, ki se nanašajo na zahtevke za vračilo. Hkrati bi bilo treba predpisati, da morajo tudi podjetja v določenem roku zagotoviti odgovor. Poleg tega bi bilo treba postopek poenostaviti in posodobiti z omogočanjem uporabe modernih tehnologij.“
4 V uvodni izjavi 3 Direktive 2008/9 je navedeno:
„Novi postopek bi moral izboljšati položaj podjetij, saj bodo države članice dolžne plačati obresti, če prepozno vrnejo davek; poleg tega bo okrepljena pravica podjetij do pritožbe.“
5 Člen 1 te direktive določa:
„Ta direktiva določa podrobna pravila za vračilo [DDV] v skladu s členom 170 Direktive [Sveta] 2006/112/ES [z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1)] davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila […]“
6 Člen 2 Direktive 2008/9 določa:
„Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
5. ,vlagatelj‘ je davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici vračila, in vlaga zahtevek za vračilo.“
7 Člen 3 te direktive določa:
„Ta direktiva se uporablja za vsakega davčnega zavezanca, ki nima sedeža v državi članici vračila in izpolnjuje naslednje pogoje:
[…]“
8 Člen 5 navedene direktive določa:
„Vsaka država članica davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici vračila, povrne DDV, ki je bil zaračunan za blago, ki so mu ga dobavili, ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v tej državi članici, ali za uvoz blaga v to državo članico, če se takšno blago in storitve uporabijo za naslednje transakcije:
(a) transakcije iz člena 169(a) in (b) Direktive 2006/112/ES;
[…]“
9 Člen 7 Direktive 2008/9 določa:
„Davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici vračila, uveljavlja vračilo DDV v državi članici vračila tako, da na državo članico vračila naslovi elektronski zahtevek, ki ga predloži v državi članici, kjer ima sedež, prek elektronskega portala, ki ga je vzpostavila ta država članica.“
10 Člen 8 te direktive določa:
„1. Zahtevek za vračilo mora vsebovati naslednje podatke:
… 
