Danes je 29.3.2024

Input:

Različno obravnavanje dveh storitev, ki sta z vidika potrošnika enaki, z DDV vidika (C-259/10 in C-260/10)

10.11.2011, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 37 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 10. novembra 2011 (jezik postopka: angleščina)

„Obdavčenje – Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(f) – Stave, loterije in druge igre na srečo – Načelo davčne nevtralnosti – Mehanizirana tombola z dobitki, ki se izplačajo v gotovini (‚mechanised cash bingo‘) – Igralni avtomati – Upravna praksa, ki se razlikuje od zakonskih določb – Obramba, ki temelji na potrebni skrbnosti (‚due diligence‘)“

V združenih zadevah C‑259/10 in C‑260/10,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki sta ju vložili Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) in Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo) z odločbama z dne 20. in 19. aprila 2010, ki sta prispeli na Sodišče 26. maja 2010, v postopkih

Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs

proti

The Rank Group plc,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis, T. von Danwitz (poročevalec) in D. Šváby, sodniki,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. junija 2011,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za The Rank Group plc K. Lasok, QC, in V. Sloane, barrister, po pooblastilu P. Drinkwaterja, solicitor,
  • za vlado Združenega kraljestva S. Hathaway, zastopnik, skupaj s G. Peretzom, barrister,
  • za Evropsko komisijo R. Lyal, zastopnik,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago načela davčne nevtralnosti v okviru uporabe člena 13(B)(f) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Predloga sta bila podana v okviru dveh sporov med Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (v nadaljevanju: Commissioners) in The Rank Group plc (v nadaljevanju: Rank), ker so Commissioners zavrnili zahtevek za vračilo, ki ga je družba Rank vložila glede davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je plačala za storitve, opravljene v okviru nekaterih iger na srečo v letih od 2002 do 2005.

 Pravni okvir

 Ureditev Unije

3        Člen 2, točka 1, Šeste direktive določa, da so predmet DDV „dobav[e] blaga ali storitev, ki j[ih] davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

4        Člen 13 te direktive z naslovom „Oprostitve na ozemlju države“ določa:

„[…]

B.      Druge oprostitve

Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:

[…]

f)      stave, loterije in druge oblike iger na srečo pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica;

[…]“

 Nacionalna ureditev

 Ureditev DDV

5        V skladu s členom 31(1) zakona o DDV iz leta 1994 (Value Added Tax Act 1994) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopkih v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV iz leta 1994), velja za dobavo blaga ali opravljanje storitev oprostitev, če ustreza eni od transakcij, opredeljenih v prilogi 9 k temu zakonu.

6        V skupini 4 te priloge 9 z naslovom „Stave, igre na srečo in loterije“ je bila v točki 1 določena davčna oprostitev za vsakršno omogočanje sklepanja stav ali igranja iger na srečo.

7        V opombah od 1 do 3 k navedeni skupini 4 je bilo določeno:

„(1)      Točka 1 ne vključuje:

[…]

(b)      podelitve pravice do sodelovanja pri igri, za katero je mogoče zaračunati pristojbino na podlagi določb člena 14 [zakona o igrah na srečo iz leta 1968 (Gaming Act 1968)] […]

[…]

(d)      zagotavljanja igralnih avtomatov.

[…]

(2)      ‚Igra na srečo‘ ima enak pomen kot v zakonu o igrah na srečo iz leta 1968 […]

(3)      ‚Igralni avtomat‘ pomeni napravo, ki izpolnjuje te pogoje:

(a)      izdelana ali prilagojena je za to, da se z njo igrajo igre na srečo; in

(b)      igralec plača za igranje na napravi (razen če lahko igra brezplačno, ker je prej igral uspešno) tako, da v napravo vstavi kovanec ali žeton (po letu 2003: kovanec, žeton ali drug predmet), ali na kak drug način; ter

(c)      element naključja v igri je zagotovljen z uporabo naprave.“

 Ureditev iger na srečo in stav

8        Člen 52(1) zakona o igrah na srečo iz leta 1968 v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopkih v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o igrah na srečo iz leta 1968) je določal, da za namene tega zakona pojem „igranje“ (gaming) pomeni igranje igre na srečo za pridobitev denarja ali nagrade z denarno vrednostjo in da se pojem „avtomat“ (machine) nanaša na vse naprave.

9        Člen 26(1) in (2) navedenega zakona je določal:

„1.      [Poglavje III] tega zakona se nanaša na vsako napravo,

a)      ki je izdelana ali prilagojena za igranje iger na srečo s to napravo in

b)      ki ima režo ali drugo odprtino, v katero se vstavi denar ali njegova protivrednost v kovancih ali žetonih.

2.      V prejšnjem odstavku navedeno igranje iger na srečo z napravo vključuje igranje iger na srečo delno z napravo in delno z drugimi sredstvi, če (in samo če) element naključja v igri zagotovi naprava.“

10      Napravo, ki ustreza tej opredelitvi „igralnega avtomata“, je bilo mogoče uporabljati samo v lokalih z licenco ter ob upoštevanju nekaterih pogojev glede zneska vložkov in dobitkov ter števila naprav v določenem lokalu. Če je bila dejavnost, ki se je opravljala z uporabo določene naprave, „igra na srečo“, vendar naprava ni ustrezala navedeni opredelitvi, je bila njena uporaba urejena z drugimi zakonskimi določbami, ki so zlasti določale drugačne meje glede vložkov in dobitkov.

11      Po drugi strani pa so bile dejavnosti, ki so se štele za stave, urejene z zakonom o stavah, igrah na srečo in loterijah iz leta 1963 (Betting, Gaming and Lotteries Act 1963). Če je stranka želela staviti na kraju samem, je morala to storiti v lokalih, ki so imeli licenco za vplačevanje stav (licensed betting offices, v nadaljevanju: licencirane stavnice).

12      Lokal je lahko dobil licenco samo za stave ali samo za igre na srečo. Poleg tega so bili pogoji za pridobitev licence in ureditev, ki se je nanašala na lokale, različni, predvsem v zvezi s prodajo alkohola in obratovalnim časom. Vplačevanje stav je lahko potekalo le v licenciranih stavnicah, igranje iger na srečo pa v igralnicah, pivnicah/barih, dvoranah za tombolo in igralnih salonih.

 Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

13      Družba Rank je predstavnica skupine zavezancev za DDV, ki v Združenem kraljestvu upravlja dvorane za tombolo in igralnice, v katerih so strankam na voljo predvsem „mehanizirana tombola z dobitki, ki se izplačajo v gotovini“ („mechanised cash bingo“, v nadaljevanju: mc-bingo) in igralni avtomati.

14      Potem ko je družba Rank prijavila in Commissioners plačala DDV na storitve, opravljene z mc-bingom in igralnimi avtomati, je pri Value Added Tax Tribunal, zdaj First-tier