SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 26. aprila 2012 (jezik postopka: bolgarščina)
„DDV – Direktiva 2006/112/ES – Člena 73 in 80(1) – Prodaja nepremičnin med povezanimi podjetji – Vrednost transakcije – Nacionalna zakonodaja, ki za transakcije med povezanimi osebami določa, da je davčna osnova za namene DDV njena tržna vrednost“
V združenih zadevah C‑621/10 in C‑129/11,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Administrativen sad Varna (Bolgarija) z odločbama z dne 17. decembra 2010 in 1. marca 2011, ki sta prispeli na Sodišče 29. decembra 2010 in 14. marca 2011, v postopkih
Balkan and Sea Properties ADSITS (C‑621/10),
Provadinvest OOD (C‑129/11)
proti
Direktor na Direkcija „Obžalvane I upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), predsednik senata, U. Lõhmus, A. Rosas, A. Arabadžiev in C. G. Fernlund, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za bolgarsko vlado T. Ivanov in E. Petranova (C‑621/10), zastopnika,
- za Evropsko komisijo S. Petrova in L. Lozano Palacios (C‑621/10) ter slednja in V. Savov (C‑129/11), zastopniki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 26. januarja 2012
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 80(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med družbo Balkan and Sea Properties ADSITS (v nadaljevanju: Balkan and Sea Properties) oziroma družbo Provadinvest ODD (v nadaljevanju: Provadinvest) in Direktor na Direkcija „Obžalvane I upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite (direktor direktorata za pritožbe in vodenje izvršbe za mesto Varna pri centralni upravi agencije za javne prihodke, v nadaljevanju: direktor) glede odločbe o odmeri davka, s katero jima ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Iz uvodne izjave 3 Direktive o DDV je razvidno, da je treba zato, „[d]a bi zagotovili, da so določbe predstavljene na jasen in racionalen način, v skladu z načelom boljše zakonodaje, […] preoblikovati strukturo in besedilo Direktive [Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 2)], čeprav to načeloma ne bo povzročilo bistvenih sprememb v obstoječi zakonodaji. […]“
4 V uvodni izjavi 26 iste direktive je pojasnjeno, da bi moralo biti „[d]a se prepreči izguba davčnih prihodkov v primerih, ko se stranke povežejo zaradi pridobitve davčnih ugodnosti, […] državam članicam omogočeno, da v posebnih omejenih okoliščinah posredujejo glede davčne osnove dobav blaga ali opravljenih storitev in glede pridobitev blaga znotraj Skupnosti“.
5 Člen 12 navedene direktive določa:
„1. Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca vsakogar, ki priložnostno opravi transakcijo v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), in zlasti eno od naslednjih transakcij:
(a) dobavo objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo;
(b) dobavo zemljišča za gradnjo.
2. Za namene odstavka 1(a) se kot ‚objekt‘ šteje vsaka konstrukcija, trajno povezana s tlemi ali v tleh.
Države članice lahko določijo podrobne pogoje uporabe kriterija iz odstavka 1(a) za prenovo objektov in lahko določijo, kaj šteje ‚za zemljišče, na katerem objekt stoji‘.
Države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij, kot je obdobje od datuma dokončanja objekta do datuma prve dobave ali obdobje od datuma prve uporabe do datuma naslednje dobave, pod pogojem, da ta obdobja niso daljša od petih oziroma dveh let.
3. ‚Zemljišče za gradnjo‘ za namene odstavka 1(b) pomeni vsako neopremljeno ali opremljeno zemljišče, ki ga kot takega opredelijo države članice.“
6 Člen 73 Direktive o DDV določa, da „[p]ri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav“.
7 Člen 80 navedene direktive določa:
„1. Da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je glede dobave blaga ali opravljanja storitev, v primerih, ko med dobavitelji ali ponudniki in prejemniki obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeljuje država članica, davčna osnova enaka tržni…
