SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 20. decembra 2017 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 90(1) – Znižanje cene v pogojih, ki jih določijo države članice – Znižanje davčne osnove – Načela, opredeljena v sodbi z dne 24. oktobra 1996, Elida Gibbs (C‑317/94, EU:C:1996:400) – Popusti, odobreni nosilcem zasebnega zdravstvenega zavarovanja“
V zadevi C‑462/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 22. junija 2016, ki je na Sodišče prispela 17. avgusta 2016, v postopku
Finanzamt Bingen-Alzey
proti
Boehringer Ingelheim Pharma GmbH & Co. KG,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, E. Levits, A. Borg Barthet (poročevalec), sodnika, M. Berger, sodnica, in F. Biltgen, sodnik,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Boehringer Ingelheim Pharma GmbH & Co. KG A. Funke, Steuerberater, in H.‑H. von Cölln, odvetnik,
– za nemško vlado T. Henze in R. Kanitz, agenta,
– za vlado Združenega kraljestva D. Robertson, agent, skupaj s P. Mantlom, barrister,
– za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in R. Lyal, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. julija 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 90(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Finanzamt Bingen-Alzey (davčna uprava v Bingen-Alzeyu, Nemčija) (v nadaljevanju: davčna uprava) in farmacevtskim podjetjem Boehringer Ingelheim Pharma GmbH & Co. KG zaradi odmere davka na dodano vrednost (DDV), ki ga zadnjenavedena dolguje za davčno leto 2011.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 73 Direktive o DDV določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
4 Člen 78 navedene direktive določa:
„Davčna osnova vključuje naslednje elemente:
(a) davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV;
[…]“
5 Člen 79 iste direktive določa:
„Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:
(a) znižanja cen zaradi popustov za predčasno plačilo;
(b) popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju ali prejemniku in obračunanih v trenutku, ko je bila izvršena dobava;
(c) zneskov, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega pridobitelja ali prejemnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun pridobitelja ali prejemnika in ki jih je v svojih knjigah knjižil na prehodnem kontu.
Davčni zavezanec mora predložiti dokazilo o dejanskem znesku izdatkov iz točke (c) prvega odstavka in ne sme odbiti DDV, ki je bil lahko obračunan.“
6 Člen 90 te direktive določa:
„1. Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.
2. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali delnega neplačila.“
Nemško pravo
7 Člen 10(1) Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost) v različici, objavljeni 21. februarja 2005 (BGBl. 2005 I, str. 386), določa:
„Promet se pri dobavi in drugih storitvah (člen 1(1), točka 1, prvi stavek) ter pri nakupu znotraj Skupnosti (člen 1(1), točka 5) izračuna glede na plačilo. Plačilo je vse, kar prejemnik storitve potroši za to, da storitev prejme, zmanjšano za davek na dodano vrednost. V plačilo spada tudi vse, kar oseba, ki ni prejemnik storitve, plača podjetniku za storitev. […]“
8 Člen 17(1) nemškega zakona o davku na dodano vrednost, naslovljen „Sprememba davčne osnove“, določa:
„Če se davčna osnova za obdavčljivo transakcijo v smislu člena 1(1), točka 1, spremeni, mora podjetnik, ki je to transakcijo opravil, popraviti znesek davka,…
