SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 12. junija 2014 (jezik postopka: nizozemščina)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(d), točki 3 in 5 – Pojma ,drugi vrednostni papirji‘ in ,drugi plačilni instrumenti‘ – Sistem spodbujanja prodaje – Kartice popustov – Davčna osnova“
V zadevi C‑461/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Gerechtshof 's-Hertogenbosch (Nizozemska) z odločbo z dne 11. oktobra 2012, ki je prispela na Sodišče 15. oktobra 2012, v postopku
Granton Advertising BV
proti
Inspecteur van de Belastingdienst Haaglanden/kantoor Den Haag,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, E. Juhász, A. Rosas (poročevalec), D. Šváby in C. Vajda, sodniki,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za nizozemsko vlado M. Noort in C. Wissels, agentki,
- za vlado Združenega kraljestva C. Murrell, agentka, skupaj z R. Hillom, barrister,
- za Evropsko komisijo A. Cordewener in E. Manhaeve, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 24. oktobra 2013,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Granton Advertising BV (v nadaljevanju: Granton Advertising) in Inspecteur van de Belastingdienst Haaglanden/kantoor den Haag (inšpektor davčne službe v Haaglandnu/urad v Den Haagu, v nadaljevanju: Inspecteur) glede tega, ali so kartice popustov, ki jih je prodajala družba Granton Advertising v letih od 2001 do 2005, predmet davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 11(A) Šeste direktive, naslovljen „Na ozemlju države“, ki spada pod naslov VIII – „Davčna osnova“, v odstavku 3 določa:
„Davčna osnova ne vključuje:
[…]
(b) popustov na ceno in rabatov, odobrenih naročniku in obračunanih v trenutku dobave;
[…]“
4 Člen 13 te direktive, naslovljen „Oprostitve na ozemlju države“, ki spada pod naslov X – „Oprostitve“, vsebuje del A („Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu“), del B („Druge oprostitve“) in del C („Izbire“).
5 Člen 13(B) te direktive določa:
„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice […] oprostijo:
[…]
(d) naslednje transakcije:
[…]
3. transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in faktoringa;
[…]
5. transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z:
– dokumenti, ki ustanavljajo lastništvo na blagu,
– pravicami ali vrednostnimi papirji iz člena 5(3);
[…]“
Nizozemsko pravo
6 Člen 11 zakona o prometnem davku (Wet op de omzetbelasting) z dne 28. junija 1968 (Staatsblad 1968, št. 329) v različici, ki velja za spor o glavni stvari, določa:
„1. Pod pogoji, ki se določijo z uredbo, so davka oproščene:
[…]
i. te dobave blaga in storitve:
[…]
2. transakcije – vključno s posredovanjem, razen hrambe in upravljanja – ki se nanašajo na efekte in druge vrednostne papirje, razen blagovnih vrednostnih papirjev;
[…]
j. te storitve:
[…]
2. transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z žiro in tekočimi računi,…