SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 23. aprila 2020 (jezik postopka: madžarščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Pravica do odbitka vstopnega davka – Vračilo presežka DDV – Prepozno vračilo – Izračun obresti – Podrobna pravila za priznanje obresti, dolgovanih zaradi nedostopnosti presežka odbitnega DDV, zadržanega v nasprotju s pravom Unije, in obresti, dolgovanih zaradi zamude davčne uprave pri plačilu dolgovanega zneska – Načeli učinkovitosti in enakovrednosti“
V združenih zadevah C‑13/18 in C‑126/18,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki sta ju vložili Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu, Madžarska) (C‑13/18) in Szekszárdi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szekszárdu, Madžarska) (C‑126/18) z odločbama z dne 2. januarja 2018 in z dne 3. januarja 2018, ki sta na Sodišče prispeli 8. januarja 2018 in 16. februarja 2018, v postopkih
Sole-Mizo Zrt. (C‑13/18),
Dalmandi Mezőgazdasági Zrt. (C‑126/18)
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, P. G. Xuereb in T. von Danwitz (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: G. Hogan,
sodna tajnica: R. Șereș, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. junija 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Sole-Mizo Zrt. L. Maklári, ügyvéd,
– za Dalmandi Mezőgazdasági Zrt. L. Maklári, ügyvéd,
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in G. Koós, agenta,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in A. Sipos, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. septembra 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago prava Unije na področju pravice do vračila davkov, ki jih je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije.
2 Predloga sta bila vložena v sporih med družbama Sole-Mizo Zrt. (C‑13/18) in Dalmandi Mezőgazdasági Zrt. (C‑126/18) na eni strani ter Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (direktorat za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska) na drugi v zvezi z vsebinskimi pogoji in postopkom, v katerih se v korist davčnega zavezanca izvede vračilo presežka davka na dodano vrednost (DDV), ki ga ni bilo mogoče vrniti v razumnem roku zaradi pogoja, določenega v zakonodaji države članice, ki ga je Sodišče pozneje razglasilo za nezdružljivega s pravom Unije.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 183 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV) določa:
„Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.
Države članice pa lahko zavrnejo vračilo ali prenos, če je znesek presežka neznaten.“
Madžarsko pravo
Zakon o DDV
4 Člen 186(2) az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost) (Magyar Közlöny 2007/155 (XI. 16.), v nadaljevanju: zakon o DDV) je vračilo presežka odbitnega DDV pogojeval s celotnim plačilom dolgovane protivrednosti, skupaj z DDV, za transakcijo, iz katere je izviral odbitni DDV (t. i. pogoj o plačanih pridobitvah). Če plačilo ni bilo izvedeno, je bilo treba presežek prenesti v naslednje davčno obdobje.
5 Sodišče je v sodbi z dne 28. julija 2011, Komisija/Madžarska (C‑274/10, EU:C:2011:530), v bistvu razsodilo, da je člen 186(2) zakona o DDV v nasprotju s členom 183 Direktive o DDV.
6 Az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény jogharmonizációs célú módosításáról és az adó visszaigénylés különös eljárási szabályairól szóló 2011. évi CXXIII. törvény (zakon CXXIII iz leta 2011 o spremembi zakona CXXVII iz leta 2007 o DDV zaradi harmonizacije in o ureditvi posebnega postopka za vračilo davka, v nadaljevanju: zakon o spremembi) je z učinkom z dne 27. septembra 2011 razveljavil člen 186, od (2) do (4), zakona o DDV. Zdaj je vračilo presežka odbitnega DDV mogoče, ne da bi bilo treba čakati plačilo protivrednosti transakcije, iz katere izhaja odbitni DDV.
Zakonik o davčnem postopku
7 Člen 37 az adózás rendjéről szóló 2003. évi XCII. törvény (zakon XCII iz leta 2003 o sprejetju zakonika o davčnem postopku, v nadaljevanju: zakonik o davčnem postopku) v odstavkih 4 in 6 določa:
„4. Rok za plačilo proračunske subvencije, dolgovane davčnemu zavezancu, se uredi s prilogami k temu zakonu ali s posebnim zakonom. Proračunsko dotacijo ali DDV, katerega vračilo se zahteva, je treba plačati v 30 dneh po prejemu zahteve (obračuna), vendar ne pred iztekom roka za plačilo, ki se podaljša na 45 dni, če znesek DDV, ki ga je treba vrniti, presega 500.000 forintov [HUF]. […]
[…]
6. Če davčna uprava s plačilom zamuja, plača obresti za vsak dan zamude po stopnji, enaki stopnji zamudnih obresti. […]“
8 Člen 124/C tega zakonika določa:
„1. Če Alkotmánybíróság (ustavno sodišče, Madžarska), Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) ali Sodišče Evropske unije z retroaktivnim učinkom ugotovi, da je pravno pravilo, s katerim je določena davčna obveznost, v nasprotju z ustavo ali zavezujočim aktom Evropske unije ali – v primeru občinskega odloka – katerim koli drugim pravnim pravilom, in če zaradi te sodne odločbe za davčnega zavezanca nastane pravica do vračila, prvostopenjski davčni organ na zahtevo davčnega zavezanca v skladu z določbami tega člena izvede vračilo, in sicer v skladu s postopki, določenimi v zadevni odločbi.
2. Davčni zavezanec lahko pisno zahtevo pri davčnem organu vloži v 180 dneh od objave ali vročitve odločbe Alkotmánybíróság (ustavno sodišče), Kúria (vrhovno sodišče) ali Sodišča Evropske unije; po izteku tega roka ne bo ugodeno nobeni zahtevi za odpravo prekluzije. Davčni organ zahtevo zavrne, če je na datum objave ali vročitve odločbe pravica do odmere davka že ugasnila.
[…]
6. Če je pravica davčnega zavezanca do vračila utemeljena, davčni organ na davek, ki ga je treba vrniti, v času vračila plača obresti po stopnji, enaki temeljni obrestni meri centralne banke, ki se izračunajo od datuma plačila davka do datuma, ko je odločba o priznanju vračila postala dokončna. Vračilo zapade v plačilo na datum, ko odločba o njegovem priznanju postane dokončna, izvesti pa ga je treba v 30 dneh od datuma zapadlosti. Z izjemo člena 37(6) se določbe v zvezi s plačilom proračunskih subvencij mutatis mutandis uporabljajo za vračilo, urejeno s tem odstavkom.“
9 Člen 124/D, od (1) do (3), navedenega zakonika, določa:
„1. Če s tem členom ni določeno drugače, se za zahteve za vračilo, ki temeljijo na pravici do odbitka DDV, uporabljajo določbe odstavka 124/C.
2. Davčni zavezanec lahko pravico iz odstavka 1 zgoraj uveljavlja s popravkom ‐ vloženim v 180 dneh od objave ali vročitve odločbe Alkotmánybíróság (ustavno sodišče), Kúria (vrhovno sodišče) ali Sodišča Evropske unije ‐ enega ali več obračunov za davčno obdobje ali davčna obdobja, v katerih je zadevna pravica do odbitka nastala. Po izteku tega roka ne bo ugodeno nobeni zahtevi za odpravo prekluzije.
3. Če je iz obračuna, kakor je bil spremenjen s popravkom, razvidno, da je davčni zavezanec upravičen do vračila bodisi zaradi znižanja davka, ki ga mora plačati, bodisi zaradi povečanja zneska, do vračila katerega je upravičen […], davčni organ na znesek, ki ga je treba vrniti, plača obresti po obrestni meri, ki je enaka temeljni obrestni meri centralne banke, izračunane za obdobje med datumom, določenim za plačilo v obračunu ali obračunih, na katere se nanaša popravek, ali datumom zapadlosti – oziroma datumom plačila davka, če je ta poznejši – in datumom, ko je bil popravek vložen. Vračilo, za katero se uporabljajo določbe v zvezi s plačilom proračunskih subvencij, je treba izvesti v 30 dneh po vložitvi popravka.“
10 Člen 164(1) zakonika o davčnem postopku določa:
„Pravica do odmere davka zastara pet let po zadnjem dnevu koledarskega leta, v katerem bi moral biti predložen obračun ali napoved v zvezi z davkom oziroma – če takega obračuna ali napovedi ni – v katerem bi moral biti davek plačan. Če zakon ne določa drugače, pravica do zahteve za proračunsko subvencijo in pravica do vračila preplačanih zneskov zastarata pet let po zadnjem dnevu koledarskega leta, v katerem je pravica do zahteve za subvencijo ali vračilo nastala.“
11 Člen 165(2) tega zakonika določa:
„Stopnja zamudnih obresti za vsak koledarski dan je enaka 1/365…
