SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 18. novembra 2010 (jezik postopka: nemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 13(A)(1)(c) – Oprostitve za dejavnosti, ki so v javnem interesu – Zdravstvena oskrba – Izolacija in razmnoževanje hrustančnih celic zaradi ponovne implantacije v pacienta“
V zadevi C‑156/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 1. aprila 2009, ki je prispela na Sodišče 6. maja 2009, v postopku
Finanzamt Leverkusen
proti
Verigen Transplantation Service International AG,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, J.-J. Kasel, A. Borg Barthet (poročevalec), E. Levits, sodniki, in M. Berger, sodnica,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za nemško vlado M. Lumma in C. Blaschke, zastopnika,
- za špansko vlado F. Díez Moreno, zastopnik,
- za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou, zastopnik,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 29. julija 2010
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 13(A)(1)(c) in 28b(F), prvi odstavek, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih − Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL L 102, str. 18, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Verigen Transplantation Service International AG (v nadaljevanju: VTSI) in Finanzamt Leverkusen (v nadaljevanju: Finanzamt) zaradi zavrnitve zahteve za oprostitev plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) prometa družbe VTSI v okviru razmnoževanja sklepnih hrustančnih celic za prejemnike iz drugih držav članic.
Pravni okvir
Šesta direktiva
3 Na podlagi člena 2, točka 1, Šeste direktive je „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“, predmet DDV.
4 Člen 9(1) in (2) Šeste direktive določa:
„1. Za kraj opravljanja storitve se šteje kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.“
2. Vendar pa:
[…]
(c) je kraj opravljanja storitev v zvezi:
[…]
– z opravljanjem…
