SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 6. oktobra 2005 (Jezik postopka: angleščina)
„Šesta direktiva o DDV – Ureditev za potovalne agente – Paketna potovanja – Storitve, pridobljene od tretjih, in lastne storitve – Metoda izračuna davka“
V zadevi C-291/03,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, Manchester (Združeno kraljestvo), z odločbo z dne 30. junija 2003, ki je prispela na Sodišče 4. julija 2003, v postopku
MyTravel plc
proti
Commissioners of Customs & Excise,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Borg Barthet (poročevalec), J.-P. Puissochet, S. von Bahr in U. Lõhmus, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Léger,
sodna tajnica: M. M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. novembra 2004,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za MyTravel plc N. Gibbon, solicitor, in J. Woolf, barrister,
– za Vlado Združenega kraljestva K. Manji, zastopnik, skupaj z N. Paines, Q.C.,
– za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal, zastopnik,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. maja 2005
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 26 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo MyTravel plc (v nadaljevanju: družba MyTravel) in Commissioners of Customs & Excise zaradi veljavnosti ureditve iz člena 26 Šeste direktive za to družbo po sodbi z dne 22. oktobra 1998 v zadevi Madgett in Baldwin (C-308/96 in C-94/97, Recueil, str. I-6229).
Pravni okvir
3 Člen 11A(1)(a) Šeste direktive določa, da davčna osnova davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za večino storitev pomeni „vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave […]“
4 Člen 26 te direktive, ki uvaja posebno ureditev za transakcije potovalnih agentov in organizatorjev potovanj, določa:
„1. Države članice uporabljajo davek na dodano vrednost za delovanje potovalnih agentov v skladu z določbami tega člena, če potovalni agenti poslujejo z naročniki v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovalnih zmogljivosti uporabljajo dobave in storitve drugih davčnih zavezancev. Ta člen se ne uporablja za potovalne agente, ki delujejo samo kot posredniki in obračunavajo davek v skladu s členom 11A(3)(c). V tem členu potovalni agenti vključujejo tudi organizatorje potovanj.
2. Vse transakcije, ki jih opravi potovalni agent v zvezi s potovanjem, se obravnavajo za eno storitev potovalnega agenta potniku. Obdavčljiva je v državi članici, v kateri ima potovalni agent sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, iz katere je potovalni agent opravil storitve. Davčna osnova in cena brez davka v smislu člena 22(3)(b) glede te storitve je marža potovalnega agenta, kar pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik brez davka na dodano vrednost, in dejanskimi stroški potovalnega agenta za dobave in storitve, ki jih opravijo drugi davčni zavezanci, če so te transakcije v neposredno korist potnika.
3. Če so transakcije, ki jih za potovalnega agenta opravijo drugi davčni zavezanci, opravljene izven Skupnosti, se storitev potovalnega agenta obravnava kot oproščena dejavnost posredovanja v skladu s členom 15(14). Če so te transakcije opravljene v Skupnosti, pa tudi izven nje, je lahko oproščen samo tisti del storitve potovalnega agenta, ki se nanaša na transakcije izven Skupnosti.
4. Davek, ki ga potovalnemu agentu obračunajo drugi davčni zavezanci za transakcije, opisane v odstavku 2, in so v neposredno korist potnika, ni upravičen do odbitka ali vračila v katerikoli državi članici.“
5 Člen 26 Šeste direktive sta v notranje pravo prenesla člen 52 Zakona iz leta 1994 o davku na dodano vrednost (Value Added Tax Act 1994) in Uredba iz leta 1987 o davku na dodano vrednost, ki velja za organizatorje potovanj (Value Added Tax (Tour Operators) Order 1987). Določbe nacionalne zakonodaje je natančneje določila Okrožnica 709/5/88, nato Okrožnica 709/5/96 Commissioners of Customs & Excise o maržni ureditvi organizatorjev potovanj (Tour Operators’ Margin Scheme VAT Notice, v nadaljevanju: ureditev TOMS). Ta ureditev zahteva, da se celotni znesek, ki ga obračuna potovalni agent ali organizator potovanja, razdeli med storitve, pridobljene od tretjih, in lastne storitve glede na dejanske stroške vsakega sestavnega dela.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
6 Družba MyTravel prodaja počitniške pakete v tujini. Ta družba redno kupuje nastanitve od tretjih oseb. Ker pa ima…
