SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 16. maja 2013 (jezik postopka: madžarščina)
„Nepovračilo celotnega neupravičeno plačanega davka na dodano vrednost – Nacionalna zakonodaja, ki izključuje povračilo DDV zaradi prevalitve tega davka na tretjo osebo – Nadomestilo v obliki pomoči, ki pokrije del neodbitnega DDV – Neupravičena obogatitev“
V zadevi C‑191/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Kúria (Madžarska) z odločbo z dne 14. marca 2012, ki je prispela na Sodišče 23. aprila 2012, v postopku
Alakor Gabonatermelő és Forgalmazó Kft.
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Észak-alföldi Regionális Adó Főigazgatósága,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi G. Arestis, predsednik senata, J.‑C. Bonichot in A. Arabadžiev (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Alakor Gabonatermelő és Forgalmazó Kft. A. Nacsa, ügyvéd,
- za Madžarsko Z. Fehér, G. Koós in K. Szíjjártó, agenti,
- za Evropsko komisijo C. Soulay in A. Sipos, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago prava Unije glede povračila neupravičeno plačanih zneskov.
2 Ta predlog je bil vložen v sporu med družbo Alakor Gabonatermelő és Forgalmazó Kft. (v nadaljevanju: Alakor) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Észak-alföldi Regionális Adó Főigazgatósága (regionalna direkcija za davke v Észak-alföldi, ki spada pod nacionalno davčno in carinsko upravo, v nadaljevanju: Főigazgatósága), ker je slednja družbi Alakor zavrnila celotno povračilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), katerega odbitek je bil v nasprotju s pravom Unije zavrnjen.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Pravilo št. 7 Uredbe Komisije (ES) št. 448/2004 z dne 10. marca 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1685/2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1145/2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 2, str. 3) določa:
„Pravilo št. 7: DDV ter drugi davki in dajatve
1. DDV ne predstavlja upravičenih izdatkov, razen kadar ga dejansko in dokončno nosi končni upravičenec ali posamezni prejemnik v okviru programov pomoči na podlagi člena 87 Pogodbe in pomoči, ki jih odobrijo organi, imenovani v državi članici. DDV, ki ga je mogoče na kakršenkoli način izterjati, ne more veljati za upravičenega do povračila, četudi ga končni upravičenec ali posamezni prejemnik dejansko ne izterja. Pri ugotavljanju, ali DDV predstavlja upravičeni izdatek pri uporabi določb tega pravila, se ne upošteva javni ali zasebni status končnega upravičenca ali posameznega prejemnika.
2. DDV, ki ga končni upravičenec ali posamezni prejemnik ne more izterjati na podlagi uporabe posebnih nacionalnih predpisov, predstavlja upravičeni izdatek, če so ti predpisi v celoti v skladu s šesto Direktivo Sveta 77/388/EGS [z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva)]“.
Madžarsko pravo
4 Člen 38(1) zakona LXXIV iz leta 1992 o davku na dodano vrednost (az…
