SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 21. februarja 2018 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Zaporedne dobave, ki se nanašajo na isto blago – Kraj druge dobave – Informacija prvega dobavitelja – Identifikacijska številka za DDV – Pravica do odbitka – Legitimna pričakovanja davčnega zavezanca, da obstajajo pogoji za pravico do odbitka“
V zadevi C‑628/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (zvezno finančno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne 30. novembra 2016, ki je prispela na Sodišče 5. decembra 2016, v postopku
Kreuzmayr GmbH
proti
Finanzamt Linz,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi E. Juhász v funkciji predsednika senata, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in C. Lycourgos, sodnik,
generalni pravobranilec: M. Wathelet,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Kreuzmayr GmbH J. Hochleitner, odvetnik,
– za avstrijsko vlado G. Eberhard, agent,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in M. Wasmeier, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 32, prvi odstavek, in člena 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil predložen v okviru spora med družbo Kreuzmayr GmbH in Finanzamt de Linz (davčni urad v Linzu, Avstrija) glede pravice odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) za transakcije, opravljene leta 2008.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 32, prvi odstavek, Direktive o DDV določa:
„Kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.“
4 Člen 138(1) te direktive določa:
„Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj [Evropske unije], opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.“
5 Člen 167 navedene direktive določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
6 Člen 168(a) te direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec.“
Avstrijsko pravo
7 Člen 3(7) Umsatzsteuergesetz 1994 (zakon o davku na dodano vrednost iz leta 1994) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: UStG 1994), določa:
„Dobava je opravljena v kraju, kjer je blago, ko se zgodi prenos pravice do razpolaganja z njim.“
8 Člen 3(8), prvi stavek, UStG 1994 določa:
„Če dobavitelj ali kupec odpošlje ali odpelje predmet dobave, se šteje, da je dobava opravljena ob začetku prevoza ali odpošiljanja kupcu ali tretji osebi, ki jo je ta pooblastil.“
9 Člen 12(1), točka 1, UStG 1994 določa:
„Podjetnik lahko DDV, ki so ga…
