Danes je 29.3.2024

Input:

Dejavnosti, ki se opravljajo v okviru izvajanja javne oblasti in znatno izkrivljanje konkurence (C-102/08)

4.6.2009, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 30 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 4. junija 2009 (jezik postopka: nemščina)

„Šesta direktiva o DDV – Člen 4(5), drugi in četrti pododstavek – Možnost držav članic, da dejavnosti oseb javnega prava, ki so na podlagi členov 13 in 28 Šeste direktive oproščene davka, štejejo za dejavnosti, ki se opravljajo v okviru izvajanja javne oblasti – Pravila za uveljavljanje – Pravica do odbitka – Znatno izkrivljanje konkurence“

V zadevi C‑102/08,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 20. decembra 2007, ki je prispela na Sodišče 5. marca 2008, v postopku

Finanzamt Düsseldorf-Süd

proti

SALIX Grundstücks-Vermietungsgesellschaft mbH & Co. Objekt Offenbach KG,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Ó Caoimh, J. N. Cunha Rodrigues, J. Klučka in A. Arabadjiev (poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 21. januarja 2009,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za SALIX Grundstücks-Vermietungsgesellschaft mbH & Co. Objekt Offenbach KG U. Prinz, revizor/davčni svetovalec, in A. Cordewener, odvetnik,
  • za nemško vlado M. Lumma in C. Blaschke, zastopnika,
  • za Irsko D. O’Hagan in M. MacGrath, zastopnika, ter N. Travers, BL,
  • za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou, zastopnik,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(5), drugi in četrti pododstavek, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Finanzamt Düsseldorf-Süd (davčna uprava Düsseldorf-Süd, v nadaljevanju: Finanzamt) in družbo SALIX Grundstücks-Vermietungsgesellschaft mbH & Co. Objekt Offenbach KG (v nadaljevanju: Salix) glede pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), plačanega kot vstopni davek pri gradnji stavbe, ki je bila nato dana v najem osebi javnega prava, ki je dala njen del v dolgoročni podnajem tretjim osebam, zavezancem za plačilo DDV.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Na podlagi člena 2 Šeste direktive je predmet DDV „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

4        Člen 4(5) Šeste direktive določa:

„Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.

Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

V vsakem primeru se ti organi štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge D, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.

Države članice lahko štejejo dejavnosti teh organov, ki so oproščene po členu 13 ali 28, za dejavnosti, ki jih opravljajo kot organi oblasti.“

5        Države članice v skladu s členom 13(B)(b), točka 2, Šeste direktive oprostijo „lizing ali dajanje v najem nepremičnin, razen: […] dajanja v najem garaž in površin za parkiranje vozil“.

6        Člen 13(C) te direktive določa, da lahko države članice pri dajanju nepremičnin v najem in lizing dovolijo davkoplačevalcem pravico do izbire glede obdavčitve, in jim omogoča omejitev obsega te pravice do izbire in podrobno določitev pogojev za njeno uporabo.

 Nacionalna ureditev

7        Člen 2(1) in (3) nemškega zakona o prometnem davku iz leta 1993 (Umsatzsteuergesetz 1993, BGBl. 1993 I, str. 565) v različici, ki je veljala leta 1995 (v nadaljevanju: UStG), je določal:

„1.      Podjetnik je oseba, ki neodvisno opravlja obrtno, gospodarsko ali poklicno dejavnost. Podjetje zajema vse obrtne, gospodarske ali poklicne dejavnosti podjetnika. Za obrtno, gospodarsko ali poklicno dejavnost se šteje vsaka trajna dejavnost, ki se izvaja zaradi pridobivanja dohodkov, tudi če ni namenjena ustvarjanju dobička ali če skupina oseb svoje dejavnosti opravlja le v zvezi s svojimi člani.

[…]

3.      Pravne osebe javnega prava opravljajo obrtne, gospodarske ali poklicne dejavnosti samo v okviru svojih obrtnih ali gospodarskih ustanov (člena 1(1), točka 6, in 4 Körperschaftsteuergesetz) in svojih kmetijskih ali gozdarskih podjetij […].“

8        Člen 4(12)(a) UStG je določal, da je od prometa iz člena 1(1), točke od 1 do 3, UStG oproščeno „dajanje v najem in zakup nepremičnin, pravice, za katere veljajo predpisi civilnega prava v zvezi z nepremičninami, in pravice v zvezi s posebno pravico države za uporabo nepremičnin in zemljišč“.

9        Člen 9(1) UStG je določal, da „lahko podjetnik transakcijo, ki je na podlagi člena 4, […] točke 12 […] oproščena davka, obravnava kot obdavčljivo, kadar je navedena transakcija izvedena v korist drugega podjetnika in za podjetje tega podjetnika“.

10      Člen 9(2) UStG je določal, da je odpoved oprostitvi dovoljena „le, če upravičenec do oprostitve uporablja navedeno nepremičnino ali jo namerava uporabljati izključno za opravljanje nalog, pri katerih ni izključen odbitek vstopnega davka. Izpolnjevanje teh pogojev dokaže podjetnik.“

11      Člen 1(1), točka 6, nemškega zakona o davku na dohodek pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz, BGBl. 1991 I, str. 637) v različici, ki je veljala leta 1995 (v nadaljevanju: KStG), je določal, da so „obrtne in gospodarske ustanove“ pravnih oseb javnega prava, katerih uprava ali sedež je na nacionalnem ozemlju, v celoti zavezanke za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

12      Člen 4 KStG je določal:

„1.      V